Problematika naročanja arhitekturnih in inženirskih storitev po sistemu »DESIGN AND BUILD« (D&B)
mag. Vinko Volčanjk, univ.dipl.inž.el.
Predsednik UO MSE in vodja projektne skupine za javna naročila
V zadnjem obdobju smo se večkrat srečali z javnimi naročili, ki so obsegala projektiranje in gradnjo. Takšen pristop je zaradi podrejenosti interesom investitorja in izvajalca praviloma v škodo projektanta. Kako torej prepoznati obveznosti, odgovornosti in nevarnosti za projektanta v navzkrižnem interesu dveh večjih pogodbenikov?
Pri naročilu po sistemu D&B gre praviloma za pogodbeni odnos »investitor - izvajalec gradnje«, kjer dobi projektant vlogo podizvajalca, saj ga za potrebe izpolnitve pogodbe angažira izvajalec gradnje.
Namen prispevka je opozoriti in prikazati možne negativne vsebine na ravni pogodbe med poslovnima subjektoma »izvajalec - projektant«.
Vpliv na svobodo odločanja pri projektnih rešitvah (dizajn, kakovost materialov, projektne inženirske rešitve)
Projektant bo v svoji vlogi podrejen interesom ostalih pogodbenikov in posledično omejen pri svobodi odločanja in izbire. Na nek način se bo našel v vlogi usklajevanja dveh različnih interesov: izdelati kakovostne rešitve in všečen dizajn z uporabo kakovostnih materialov, po drugi strani pa se bo srečal s pritiskom s strani izvajalca gradnje po nizkih cenah ter zahtevam po izboru materialov in opreme po diktatu izvajalca. Za projektanta je v takem primeru naročnik izvajalec gradnje in ima pogodbeni odnos le z njim, torej je vezan na odločitev svojega naročnika.
Izhodišče pri obvezah so torej specifikacije zahtev podane s strani investitorja, te pa svoji sestavi običajno niso primarno namenjene projektantu, temveč izvajalcu. Izvajalec za projektanta nikoli ne izdela projektne naloge že v fazi ponudbe, ampak mu zgolj prenese generalne zahteve investitorja. Če so specifikacije slabe, bo toliko večja zahtevnost usklajevanja interesov investitorja in izvajalca gradnje.
In ne velja spregledati, da slaba začetna specifikacija kasneje pomeni veliko časovnega usklajevanja pri izboru in potrjevanju materialov, opreme in naprav, porabo časa ter vpliv na roke in veliko posledične slabe volje.
Pogled iz vidika določil ZJN-3 in Smernic za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev
Pri naročilu D&B bo praviloma izbran ponudnik po določilih zahtev ZJN-3 in smernic za gradnjo. Seveda se pri tem postavi upravičeno vprašanje, ker naročilo obsega tudi arhitekturno in inženirsko storitev, ali ne gre v takšnem primeru za kršitev določil ZJN-3, vezanih na arhitekturne in inženirske storitve, kjer se zahteva uporaba različnih meril in cena ne sme biti edino merilo.
Sočasno pa je res, da če bi javni razpis podal merila vezana na izbor projektanta z uporabo meril, ali bi slednja sploh igrala neko vlogo pri javnem naročilu, kjer storitev projektanta obsega zgolj nekaj % celotne vrednosti naročila.
Vsebinske in komercialne obveznosti projektanta
Projektant mora iz naslova svoje vloge že v fazi pristopa k ponudbi in nato v fazi sklepanja pogodbe z izbranim izvajalcem gradnje prepoznati vse zahteve in odgovornosti. Ker je priprava glavne ponudbe običajno v domeni izvajalca gradnje, se projektanta kot ponudnika lastnih storitev pogosto vključi v proces priprave glavne ponudbe dokaj pozno in projektant pogosto ne razpolaga z vsemi podatki. Izvajalec pri tem iz neznanja ali namenoma določene informacije prikrije z namenom dobiti od projektanta čim cenejšo ponudbo. Projektant se torej mora zavedati več dejstev:
• Priprava primarne ponudbe po sistemu D&B je običajno v domeni izvajalca gradnje in v njegovem odnosu do investitorja. Projektant ima torej podrejeno vlogo. Zato je še kako pomembno, da projektant pravočasno prepozna zahteve celotnega razpisa v vsebinah, ki se nanašajo na njegovo vlogo.
• Preveriti je treba prenos nekaterih obveznosti »gradnje po principu funkcionalnega ključa« na projektanta zaradi vključitve rizikov, ki izhajajo iz nepoznavanja terena (preiskave, način temeljenja, lastnosti terena ..) ali iz morebitnih pogodbenih kazni.
• Pogodba D&B je praviloma podrejena gradnji, zato so določila in roki vezani na izdelavo projektne dokumentacije za investitorja in izvajalca pogosto postranskega pomena, seveda so kratki in v škodo projektanta.
• Pravočasno je treba doreči z izvajalcem gradnje, ali bo slednji po pridobitvi posla izvedel pritisk na projektanta po dodatnem znižanju cene in po delitvi „skupnih” stroškov (finančnih zavarovanj, manipulativnih stroškov ...).
• Ker je pogodba po sistemu D&B podrejena gradnji, so lahko vanjo vključeni za projektanta neugodni pogoji za plačilo opravljenih storitev, sploh če so vezani »šele« na napredovanje gradnje. Projektant namreč s svojo storitvijo nastopi in jo v večjem delu izvede pred pričetkom gradnje.
• Zaradi nižanja stroškov gradnje, kar je primarni cilj izvajalca gradnje, bo projektant pogosto primoran izdelovati variantne rešitve, se »preko noči« opredeljevati do predlogov za spremembe in zamenjave materialov (verjetno ne za kakovostnejše...).
• Izvajalec od projektanta pogosto pričakuje, da bo treba za vgrajeni material ali naprave izdelati celovito analizo stroškov od dobave do stroškov obratovanja v življenjski dobi, tudi za alternativne izbore (včasih ima takšno zahtevo že investitor).
• Mogoče so v ozadju še zahteve za pridobitev trajnostnega certifikata ipd., kar seveda pomeni večji obseg dela.
Odgovornost iz vidika gradbene zakonodaje
Projektant mora ne glede na pritiske in zahteve investitorja ali izvajalca spoštovati veljavno gradbeno zakonodajo. Velja opozoriti na dva pogosta primera:
• Če pogodba D&B predvideva izdelavo DGD, pridobitev gradbenega dovoljenja in izdelavo PZI, pogodbeni roki pa so kratki, bo projektant verjetno primoran izdelati in predati PZI še pred izdajo gradbenega dovoljenja. Vprašanje odgovornosti ob »prehitrem« podpisu PZI ..
• Če se med gradnjo izkazuje slaba kakovost gradnje, ali je projektant slednje dolžan sporočiti investitorju in s tem ravnati proti interesom svojega naročnika?
• V fazi zaključevanja gradnje zaradi pogodbenih rokov izvajalca se praviloma zahtevata izdelava dokumentacije PID in podpis Vodje projektiranja v PID dokumentaciji tudi, če dela niso zaključena in so morebiti nastala sporna odstopanja. Seveda je odgovornost iz vidika gradbene zakonodaje zgolj na strani projektanta.
Pogodbeni roki, kazni
V fazi priprave ponudbe se mnogokrat projektant ne zaveda, da bo lahko izvajalec gradnje svoje obveznosti iz naslova pogodbenih rokov in kazni prenesel na podizvajalca, t.j. projektanta:
• Pogodba D&B praviloma opredeljuje pogodbeno kazen za morebitne zamude, in sicer lahko za celoto ali po posameznih sklopih (fazah). Ta kazen je izražena za vsak dan zamude, in sicer v % od skupne vrednosti ponudbe – za projektiranje in gradnjo skupaj. Če bo projektant zamujal, mu grozi kazen od celotne pogodbene vrednosti in ne samo njegove.
• Vrednost pogodbe je torej vsaj 25-30x višja od vrednosti storitev projektanta, torej bi moral projektant v primeru svoje zamude kriti izjemno visoko odškodnino – četudi je ta običajno omejena na 10% pogodbene vrednosti (ki je v tem primeru skupna vrednost gradnje in projektiranja).
• Še dejanski primer: Pogodba je tudi zahtevala in opredeljevala postopek notifikacije in načina reševanja napake, tako v vsebinah gradnje kot v vsebinah izdelane projektne dokumentacije. Zamuda odprave napake (ob zelo kratkem roku) se prav tako kaznuje v % od generalne pogodbene obveznosti.
Lahko se torej zgodi, da bi šlo za projektanta za prekomerno in nesorazmerno kazen.
Vprašajmo se torej, ali ne gre na strani projektanta pri taki generalni pogodbi s prikazanimi vsebinami za prevelik rizik, ki tudi lahko ogrozi obstoj podjetja?
Še drugi pogledi
Prikazane vsebine so samo del možnih problematik naročila po pristopu D&B. Možna je npr. tudi vloga projektanta kot partnerja pri pogodbi z izvajalcem gradnje. Seveda se v takem odnosu takoj odprejo še druga vprašanja, npr. delitev dobička (ali izgube) in posledičen interes projektanta pri opredeljevanju nizkocenovnih rešitev in materialov, soodgovornost projektanta v primeru neizpolnitve pogodbe s strani izvajalca gradnje (registracija podjetja, prevzem obveze gradnje?) itd.
Omenjeno problematiko je prepoznala tudi Zbornica za arhitekturo in prostor, ki je 28.3.2024 na to temo izvedla širšo razpravo v okviru zbora svojih članov. Z nekaj opisanimi vsebinami smo v obliki obvestila sodelovali tudi s strani IZS.
Navedimo še nekaj odprtih vprašanj:
(vir ZAPS, 28.3.2024, Rok Jereb):
- kakovost arhitekture je v podrejenem odnosu,
- spoštovanje projektne dokumentacije na gradbišču,
- potrjevanje reference (kdo pridobi referenco, kdo potrjuje),
- odgovornost predhodnega projektanta, če je razpis D&B temeljil na že izdelani dokumentaciji (npr. IDZ/DPP, DGD).
(vir ZAPS, 28.3.2024, Boris Bežan):
- popisi včasih niso potrebni (op. avtor: možno, če je izvajalec dovolj strokovno kompetenten, vendar praviloma kasneje prihaja do sprememb rešitev med gradnjo zaradi izbora opreme),
- izvajalec pri projektiranju sodeluje s svojim znanjem in poznavanjem trga (op. avtor: možno, če je izvajalec dovolj strokovno kompetenten za vse udeležene stroke).
Zaključek
D&B ima sicer nekaj prednosti, vendar le, če so predhodno izdelane dokumentacije kakovostne, specifikacije naročnika jasne in podrobne, sklenjena pogodba korektna tudi v določilih vezanih na projektiranje. Žal je poslovna etika pogosto v nasprotju s temi izhodišči, kompetence na strani investitorja pa nezadostne za kompleksne zahteve D&B naročila. Zato je treba v izhodišču kot projektant - ponudnik za projektiranje imeti pred očmi dejstva:
• Pri razpisih po sistemu D&B velja zgolj pravilo interesa kapitala: investitorja po eni strani, izvajalca gradnje po drugi strani.
• Projektant si mora v interesu lastne zaščite pravočasno prebrati in preučiti vse zahteve razpisnega gradiva in primarne pogodbe za gradnjo, da bo razumel svojo vlogo, se po potrebi zavaroval, opredelil svoja dela in da bo lahko pripravil korektno ponudbo.
• Zaradi pritiskov in interesa kapitala manjši projektantski biroji nimajo resursov, znanja in pravne podpore upreti se pritiskom in grožnjam.
Avtor slike: Pixabay free - Borko Manigoda
Nazaj